Zakon o digitalnih storitvah

Pregled

Zakon o digitalnih storitvah (DSA) vzpostavlja enoten sklop pravil za digitalne storitve po vsej EU. Ustvari večstopenjski sistem obveznosti glede na vrsto in velikost storitve, pri čemer so najpomembnejše zahteve za zelo velike spletne platforme (VLOP) in zelo velike spletne iskalnike (VLOSE).^[1]

DSA velja za vse digitalne storitve, ki so na voljo uporabnikom v EU, ne glede na to, kje je ponudnik ustanovljen.

Kategorije storitev in obveznosti

Obveznosti za vse storitve

Pravni zastopnik (člen 13)

Ne-EU ponudniki morajo imenovati pravnega zastopnika v državi članici EU, kjer ponujajo storitve.

Poročanje o preglednosti (člen 15)

Letna poročila o:

• aktivnostih moderiranja vsebin
• številu prejetih zahtev od oblasti
• številu obdelanih obvestil
• uporabi avtomatiziranega moderiranja vsebin

Dodatne obveznosti za gostiteljske storitve

Obvestilo in ukrepanje (člen 16)^[2]

Ponudniki morajo imeti mehanizme za prejemanje obvestil o nezakonitih vsebinah in morajo:

• potrditi prejem obvestil
• obvestila obdelati brez nepotrebnega odlašanja
• obvestiti vlagatelja o izidu
• zagotoviti jasna pojasnila za odločitve

Izjava o razlogih (člen 17)

Ko omejujejo vsebino, morajo ponudniki obveščati prizadete uporabnike o specifičnih razlogih ter dejstvih in okoliščinah, pravnih ali pogodbenih podlagah, informacijah o možnostih pravnega sredstva in, kjer je primerno, o vlogi algoritmov.

Dodatne obveznosti za platforme

Notranji sistem pritožb (člen 20)

Platforme morajo uporabnikom omogočiti dostop do notranjih mehanizmov za pritožbe vsaj 6 mesecev po odločitvah o moderiranju.

Reševanje sporov izven sodišča (člen 21)

Omogočiti dostop do certificiranih organov za reševanje sporov.

Zaupanja vredni označevalci (člen 22)

• Prednostno obravnavati obvestila certificiranih "zaupanja vrednih označevalcev"
• Takšna obvestila obdelati hitro
• Status zaupanja vrednega označevalca podeljujejo koordinatorji za digitalne storitve

Proti manipulaciji (člen 25)

Platforme morajo začasno onemogočiti račune, ki pogosto objavljajo očitno nezakonite vsebine.

Preglednost priporočilnih sistemov (člen 27)

Jasno opisati glavne parametre priporočilnih sistemov in zagotoviti vsaj eno možnost, ki ni temelječa na profiliranju.

Spletne tržnice (členi 30-32)^[3]

• KYBC (Spoznaj svojega poslovnega kupca): Preverjanje identitete trgovcev
• Skladnost po zasnovi: Zagotoviti skladnost s varnostjo izdelkov
• Preglednost: Obveščanje potrošnikov o prodajalcu in informacijah o izdelku

Dodatne obveznosti za VLOP/VLOSE

Ocena sistemskih tveganj (člen 34)

Letne ocene sistemskih tveganj, vključno z:

• širjenjem nezakonitih vsebin
• negativnimi učinki na temeljne pravice
• vplivom na demokratične procese in javno varnost
• nasiljem na podlagi spola in škodo mladoletnim

Ukrepi za zmanjševanje tveganj (člen 35)

Izvajanje razumnih, sorazmernih in učinkovitih ukrepov za zmanjšanje ugotovljenih tveganj.

Neodvisne revizije (člen 37)

Letne revizije skladnosti z obveznostmi DSA, ki jih opravljajo tretje osebe.

Dostop raziskovalcev do podatkov (člen 40)

Zagotavljanje dostopa do podatkov preverjenim raziskovalcem za raziskave sistemskih tveganj.

Kazni

• VLOP/VLOSE: Do 6 % globalnega letnega prometa^[4]
• Drugi ponudniki: Določa država članica
• Periodične kazni: Do 5 % dnevnega prometa
• Ponavljajoče kršitve: Začasna prepoved storitve

Kontrolni seznam za razvijalce

Moderiranje vsebin

• Implementirati mehanizme za oddajo obvestil
• Vzpostaviti potek dela za obdelavo obvestil
• Ustvariti predloge za izjave o razlogih
• Spremljati odločitve o moderiranju za poročanje

Pravice uporabnikov

• Vzpostaviti notranji sistem za obravnavo pritožb
• Omogočiti mehanizme za pritožbe
• Povezati z reševanjem sporov izven sodišča

Preglednost

• Objavljati poročila o preglednosti
• Dokumentirati parametre priporočilnih sistemov
• Zagotavljati možnosti vsebin brez profiliranja